Spregovorimo o nespečnosti

Spregovorimo o nespečnosti

Nespečnost je ena izmed zelo pogostih težav, ki povečujejo breme bolezni otrok in mladostnikov z motnjami avtističnega spektra ter njihovih družin:

50-80%

otrok z avtizmom ima kronične težave s spanjem1

∼40 %

ima težave pri uspavanju2

∼35%

ima težave z vzdrževanjem spanja2

Motnje spanja poslabšujejo osnovne simptome avtizma, nasprotno pa so daljše epizode spanja povezane z manj vedenjskimi težavami čez dan in izboljšano kakovostjo življenja celotne družine. O težavah s spanjem pri otrocih z avtizmom smo se pogovarjali z doc. dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, dr. med., evropsko ekspertinjo za medicino spanja.

Pogovor je tekel o naslednjih temah:

  • kaj je nespečnost in kako razširjene so motnje spanja pri otrocih z avtizmom
  • kakšne so posledice motenj spanja na kakovost življenja družine
  • kako izboljšati količino in kakovost spanja
  • kdo in kako zdravi motnje spanja pri otrocih z avtizmom
  • kaj naj storijo starši za izboljšanje spanja otrok

Zakaj je spanje pomembno


Spanje je nujno v vseh življenjskih obdobjih. Kakovost in količina spanja sta še posebej pomembni v otroštvu. Takrat se namreč otrok razvija in se pri njem oblikujejo dolgoročni vzorci vedenja, trdnost zdravja in imunskega sistema, sposobnosti za učenje in spomin.3


Še zlasti sta zadostna količina in kakovost spanja pomembni pri avtizmu. Motnje spanja namreč poslabšujejo osnovne simptome avtizma, nasprotno pa so daljše epizode spanja povezane z manj vedenjskimi težavami čez dan in izboljšano kakovostjo življenja staršev oziroma skrbnikov.6

Naš spanec ureja notranja ura v možganih, ki je zelo občutljiva na hormon melatonin. Nastajanje melatonina se zmanjša zaradi izpostavljenosti močni svetlobi in se dvigne na visoko raven, ko se znoči. Melatonin še celo noč možganom sporoča, da je noč in tako zagotovi ustrezen nadzor ritma krvnega tlaka in spanja.4


Nespečnost pomeni premalo spanja in tudi slabo kakovost spanja. Pri tem gre lahko za več vrst težav:5

  • težave pri uspavanju
  • nočna prebujanja
  • zgodnja jutranja prebujanja


Motnje spanja pri otrocih in mladostnikih so povezane z avtizmom in lahko vzrok za:

  • bistveno večje dnevne vedenjske težave: povečana razdražljivost, hiperaktivnost, impulzivnost ali agresija (poslabšanje t. i. eksternaliziranega vedenja)2
  • umik iz družbe, anksioznost, depresija (poslabšanje t. i. internaliziranega vedenja)2
  • nižje miselne zmogljivosti na nevrorazvojnih testih2
  • upočasnjeno rast in splošen razvoj7
  • izgubo nevronov in poslabšanje miselnih sposobnosti8


Če pri svojem otroku prepoznate katerega od naštetih simptomov in posledic težav s spanjem, se o tem pogovorite z zdravnikom.

Obravnava avtizma in z njim povezanih težav poteka multidisciplinarno. Motnje spanja pri avtizmu tako lahko diagnosticirajo in zdravijo pediatri, pediatrični nevrologi ali pediatrični psihiatri.


Včasih je za natančnejšo diagnozo nespečnosti potreben obisk zdravnika specialista za motnje spanja (specialist somnolog).

Kakovost in količino spanja lahko izboljšate sami in z nasveti zdravnika. Ob tem vam bodo v pomoč naslednje vsebine:


Dnevnik
spanja


Spremljajte otrokove spalne navade z dnevnikom, ki je pripravljen z namenom, da se boste o otrokovem ritmu spanja lažje pogovorili z zdravnikom.


Higiena
s
panja


Sproščujoče okolje v spalnici, dosledna rutina pred spanjem in nekatere spremembe življenjskega sloga lahko vašemu otroku pomagajo, da spi bolje in dlje.


Viri in reference:


1. Maras A. et al: Long-Term Efficacy and Safety of Pediatric Prolonged-Release Melatonin for Insomnia in Children with Autism Spectrum Disorder. Journal of Child and Adolescent Psychopharmacology, Volume 28, Number 10, 2018, DOI: 10.1089/cap.2018.0020

2. Schroder C. M. et al. Pediatric Prolonged‑Release Melatonin for Sleep in Children with Autism Spectrum Disorder: Impact on Child Behavior and Caregiver’s Quality of Life. Journal of Autism and Developmental Disorders (2019) 49:3218–3230

3. Dahl RE. Sleep and the Developing Brain. Sleep. 2007;30(9):1079-1080.

4. Zisapel N. Sleep and sleep disturbances: biological basis and clinical implications. Cell Mol Life Sci. 2007 May;64(10):1174-86.

5. Howes OD et al.  Autism spectrum disorder: Consensus guidelines on assessment, treatment and research from the British Association for Psychopharmacology. J Psychopharmacol 32:3–29, 2018

6: Yavuz-Kodat E. et al: Disturbances of Continuous Sleep and Circadian Rhythms Account for Behavioral Difficulties in Children with Autism Spectrum Disorder. J Clin Med. 2020 Jun 24;9(6):1978. doi: 10.3390/jcm9061978.

7: Blackmer AB, Feinstein JA. Management of Sleep Disorders in Children with Neurodevelopmental Disorders: A Review. Pharmacotherapy. 2016;36(1):84-98.

8: James E Jan et al: Long-term sleep disturbances in children: a cause of neuronal loss. Eur J Paediatr Neurol. 2010 Sep;14(5):380-90. doi: 10.1016/j.ejpn.2010.05.001. Epub 2010 Jun 2.


SI-AVT-0323-001